Premik v Maribor / Move to Maribor

S Premikom v Maribor

Nedelja, 9. september 2012

"Move to Maribor" ali Premik v Maribor je javno izražena pobuda prebivalcem mesta, naj s svojo prisotnostjo aktivirajo skupen prostor. Hkrati pogleduje navzven in vabi nelokalno prebivalstvo, da se jim pridruži ter vsaj za kratek čas naseli mesto in se preda plesni izkušnji, ki smo jo skupaj zasnovali.

Zgodba Move to Maribor/Premik v Maribor je sestavljena v prepletu štirih programskih sklopov. Gre za strateško prizadevanje za emancipacijo sodobnega plesa, ki kljub dolgoletni prisotnosti (tudi) v štajerski regiji, ostaja na margini. Sodobni ples je namreč še vedno najbolj spregledano umetniško polje. Temu se seveda ne moremo čuditi, saj za tak odnos že od nekdaj skrbi država sama. Kljub strateškim planom in predlogom stroke sodobni ples iz šolskih kurikulumov izpade oziroma se mu pokroviteljsko namenja znotraj splošnega gimnazijskega programa  celih 45 minut. Prav tako je svoj mačehovski odnos in nerazumevanje izrazila vlada z ukinitvijo Centra sodobnih plesnih umetnosti, še preden se je dejansko zagnal. Kljub odrinjenosti in spregledanosti, pa si plesalci in producenti še vedno prizadevamo za njegovo vidnost. Približati ga želimo ljudem, pokazati na širino možnih pogledov in pristopov, ki jo sodobna plesna umetnost vsebuje. Ne nazadnje je naša želja predvsem v ustvarjanju "premikov” v odnosu do plesa kot tudi odnosu posameznika do širše družbene stvarnosti.

S prepletom različnih sklopov in plesnih formatov smo tako v letošnjem letu strnili tri festivale (Nagib Parkur, Platforma in Modul Dance) v nekaj več kot mesečno dogajanje. Hkrati pa ga skozi nek drug medij – verjetno "dostopnejši” in predvsem mnogo bolj prepoznaven - film (program plesnih filmov - Osvetljeni) razširili v celoletno dogajanje. Na ta način stopamo naproti prebivalstvu in ga vabimo, da izkusi vsaj drobec v raznobarvni programski paleti.

SODOBNI PLES NA PERIFERIJI

Že vrsto let je v nas tlela želja, da bi lahko lokalnemu prebivalstvu ponudili vsaj delček tistega užitka, ki smo ga budno spremljali v Ljubljani. Tako se je leta 2005 rodil mednarodni festival NagiB. Dve leti kasneje pa se mu je pridružila Platforma sodobnega plesa. V zanosu smo kovali in oblikovali program, s katerim bi lahko nahranili plesa lačno publiko in hkrati tudi v tistih, ki lakote niso občutili, prebuditi slo po mediju, ki nam je predstavljal življenje. Medtem ko je NagiB svoj fokus usmerjal v mednarodni program, je Platforma želela kreirati platformo, znotraj katere bi lahko ustvarjalci, ki so svoje prve korake naredili v Plesni izbi Maribor (in se razvili v prepoznavne plesne ustvarjalce),  svoje umetniške kreacije prikazali širši javnosti. V želji afirmacije sodobnega plesa, kot tudi v želji kreiranja in ustvarjanja pogojev, smo s pogumom dosegli, da je bila "nevidnost” vseh teh mladih potencialov  afirmirana ne le od majhnega deleža lokalne skupnosti, temveč tudi od strokovne javnosti.

Naša prizadevanja so obrodila še dodatne sadove leta 2010, ko je Plesna Izba Maribor skupaj z drugimi plesnimi ustanovami  in dvaindvajsetimi partnerji iz 14 evropskih držav vstopila v projekt Modul Dance. Projekt, ki ga podpira Mreža evropskih plesnih hiš (European Dancehouse Network –EDN) in ga v okviru programa Kultura financira Evropska komisija. Sinergija s projektom je prepoznavna v podobnih ciljih, za katere si kot majhna institucija prizadevamo že vrsto let. Projekt je usmerjen v spodbujanje neodvisnih profesionalnih umetnikov na področju plesa in kreacijo "optimalnih” produkcijskih pogojev za umetnike, plesalce in koreografe, s katerimi bi olajšali njihovo mobilnost in spodbujali širjenje njihovega dela v mednarodnem prostoru.

OD PRVIH KORAKOV K NEKI VEČJI ZGODBI

Skupni cilji so vodili h kreaciji zgodbe poimenovane Move to Maribor/Premik v Maribor. Afirmacija sodobnega plesa namreč v tej regiji ni samoumevna, a verjamemo, da ni nemogoča. Z rojevanjem raznolikih formatov in možnostjo prikaza barvite palete plesnih predstav želimo predramiti prebivalstvo in razširiti "plesno skupnost”. Pokazati in dokazati, da sodobna plesna umetnost ni namenjena le ozkemu krogu strokovnjakov in plesalcev.

Sodobni ples se od svojega nastanka vpenja v različne formate in naseljuje različne medije. Je v večnem postajanju. V nenehnem iskanju novih izraznih možnosti in preverjanju lastnega medija. Odziva se na trenutek in čas, v katerem se pojavlja. Ne upošteva nacionalnih meja, temveč jih preči, saj giba za razliko od verbalnega gledališča jezik ne omejuje. Prav tako se ne meni za zastarelo prizmo elitistične meščanske umetnosti, ki se zapira v gledališke lože. Sodobni ples, zasnovan na urbani ideologiji, je fleksibilen in išče ter naseljuje drugačne, marginalne prostore, jih preureja ter hkrati vselej znova zapušča v želji prečenja ustaljenih in izčrpanih modusov ustvarjanja in umetniškega izraza.

Vse te značilnosti sodobnega plesa smo poskušali zagrabiti čim širše in jih razpreti navzven. Ponuditi možnost sprehoda po barvitem plesnem zemljevidu in ob njem spodbuditi ljudi k premisleku lastnega bivanja. Zato smo ob bok priznanim mednarodnim koreografom in plesalcem postavili mlade ustvarjalce na začetku svoje poti, premiernim predstavitvam primerke iz zgodovine sodobnega plesa, klasičnim plesnim formatom tiste, ki šele vznikajo in sodobnega plesa še niso povsem okužili in naselili.

PREMIK

V oblaku bolečine in apatije, ki ju prinaša družbena situacija, obračamo pogled na sončno stran. Obračamo jo k plesu, do katerega gojimo ljubezen in za katerega smo prepričani, da lahko deluje kot pozitiven virus, ki se širi naprej med gledalce in participante dogodkov. S festivalom želimo ustvariti odskočno desko za drugačne poglede, premike posameznika v najširšem pomenu besede.

Prepričani smo, da je z gibanjem in njegovim ozaveščanjem možno kreirati spremembe, razbijati ustaljene vzorce in jih preoblikovati. S plesom, ki nenehno spodmika tla pod nogami, izziva pogled in premislek o lastnem
sebstvu, ustvarjati osebne spremembe v posamezniku, ki lahko obrodijo sadove tudi na družbeni ravni.

Spremembe, ki jim sledi sodobni ples, se vpenjajo tudi v širjenju razumevanja koreografije, ki danes vse bolj prestopa meje svojega lastnega medija in vstopa v polje vsakdanjega življenja. Takšna ekspanzija je poskus postavljanja gradnikov opolnomočenja posameznika in njegove večje samostojnosti. Le z razumevanjem družbenega ustroja in načinov, s katerimi nas je ideologija ujarmila, bomo obračali sile in vzorce v svoj lasten prid. Ali ni težnja vseh nas v nenehnem snemanju okov?

S PREMIKI PO MARIBORU IN NAS SAMIH

Tako je nastal program, ki združuje na videz nezdružljivo. Posamične otočke, ki se lahko oplajajo v medsebojnem ogledalovanju in soočanju. Od plesnih predstav velikega formata, ki bi jih mediji označili kot spektakularne (takšni sta predstavi Žival, ki jo podpisuje Daniel Abreu in Nam vsem znane katastrofe, ki jo bodo uprizorili izvrstni plesalci Thomas Noon Dance Company), plesnih premier dveh generacij plesalk Plesne izbe Maribor (Tina Valentan v sodelovanju z Luko Martinom Škofom se bo predstavila s predstavo Delovni naslov, Jasmina Križaj je v sodelovanju s portugalsko plesalko in koreografinjo Cristino Planas Leitao ustvarila predstavo z naslovom Zelo okusen zalogaj, rosno mlada April Veselko se je poigrala z idejo ostrega in slanega (Ostro in slano)). In kot pravi stari rek na mladih svet stoji, bo svojo kreativnost, nagrajeno z Vizionarjem, predstavila skupina Kriplčki, ki jih je skozi proces pospremila Mojca Kasjak. Naš program pa se tukaj ne končna. Mladi ustvarjalci, ki so svoje prve korake naredili na Plesni izbi Maribor se vračajo na naše deske. Izbrali smo igrivo, duhovito in predvsem izjemno svežo predstavo Zven telesne tišine Kaje Lorenci in Ivana Mijačevića. Ples nikdar ne stoji sam, temveč se ogleduje v refleksijah strokovne javnosti. Svoj lasten položaj kot tudi pozicijo, ki jo zaseda sodobna plesna umetnost danes, v performativnem predavanju premišljuje skupina mladih publicist in kritičark (Nika Arhar, Pia Brezavšček, Katja Čičigoj, Saška Rakef in Jasmina Založnik) v Korografarnje kalkulacij. Pogled z druge strani nam odpira Dejan Srhoj s projektom Mapiranje. Izziva vse, da si drznejo prepustiti se povsem neobičajni predstavi in kasneje v pogovoru izmenjati izkušnje in doživetje. Ples selimo tudi na območje filma in ga premišljujemo s premikom kamere. H gibanju vabi Gibalnica. Za pogumnejše pa smo pripravili kar dve plesni delavnici s plesnima mojstroma Danielom Abreujem in Thomasom Noonom. Zgodovinsko in sodobno plesno produkcijo smo strnili v raztavnem formatu Koreografija v epohi gibanj.

Za vse tiste, ki si želijo drugačnega pogleda in doživetja mesta, pa smo poiskali ključ s katerim odpiramo pozabljena ali zgolj spregledana vrata mestnega (umetniškega in zgodovinskega) dogajanja.

Naj vas za konec le še povabimo, da se opogumite in s svojo prisotnostjo dopolnite  barvit plesni zemljevid!

 

Prispevek je nastal v sodelovanju s slovenskim gledališkim portalom SiGledal